Iskalnik

Dogodki

10 November 2017



10.11.17

Na Univerzi v Mariboru je od novembra 2017 dostopen nov e-vir PressReader.

Vir prinaša online dostop do svežih časnikov in raznolikih strokovnih revij (moda, računalništvo, fotografija …) iz več kot 120 držav širom po svetu, v več kot 60 jezikih, v polno-stranskem in polno-barvnem formatu. Zbirka trenutno obsega več kot 7.000 naslovov!

Vključeni so tudi trije slovenski časniki: Večer, Dnevnik in Nedeljski Dnevnik.

Kot pri branju tiskanih edicij lahko uporabnik brska po člankih, oglasih, komentarjih, slikah … Iskati je mogoče tudi po ključnih besedah čez vse naslove in celoten 90-dnevni arhiv. Uporaba ustrezne mobilne aplikacije ob predhodni registraciji omogoča veliko fleksibilnost pri uporabi.

Dodatne informacije in nasvete za uporabo najdete v centru za pomoč uporabnikom.

Dostop do e-vira je mogoč znotraj računalniškega omrežja UM (IPv4 območja), prek oddaljenega  dostopa, ki ga ponuja UKM ali prek ustrezne mobilne aplikacije.

Vstopni povezavi:

https://www.pressreader.com/catalog ali

http://www.ukm.um.si/elektronski-viri#p

Prosimo vas, da o dostopu obvestite tudi vaše kolege in študente.

Vaša mnenja in odzive pošljite na naslov: bojan.ostir@um.si.

 



10.11.17

Pogovor bo v četrtek, 16. novembra 2017, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije je bila ustanovljena leta 1952. V obdobju svojega delovanja je vseskozi pridobivala za slovensko ozemlje pomembno fotografsko gradivo, ki danes obsega preko dva milijona fotografskih enot. Fotografske podobe, ujete na različne nosilce, ilustrirajo vse pomembne dogodke v življenju Slovencev od začetka prve svetovne vojne do današnjih dni in so pomembno gradivo za preučevanje in slikovno ilustracijo slovenske zgodovine.

V pregledni monografiji je tako predstavljen del te zares bogate zapuščine. Na 400 straneh je objavljenih 438 fotografij iz kar dvaintrideset različnih fotografskih zbirk in fondov. Ustvarilo jih je več kot sto poklicnih in amaterskih fotografov / fotoreporterjev, zbornik pa dodatno bogati še seznam 292 fotografov in fotografinj, katerih dela hranimo v muzejski fototeki.

O monografiji bodo spregovorili njeni uredniki: dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Ivo Vraničar, kustos in vodja Fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Andreja Zupanec Bajželj, kustosinja Fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

 



10.11.17

Glazerjeva dvorana

KOLUMBOVA HČI ALMA M. KARLIN: predavanje z diaprojekcijo

V organizaciji Humanitarnega Soroptimist kluba Maribor bo predavala antropologinja Barbara Trnovec, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje ter avtorica monografije in razstave o Almi Karlin.

Sreda, 15. november, 17.00

Kolumbova hči Alma M. Karlin
Celjanka Alma M. Karlin (1889-1950), svetovna popotnica, pisateljica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja je v letih 1919-1927 prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov.

Preden je 24. novembra 1919 na celjski železniški postaji sedla na vlak in se podala na pot, je na mamino vprašanje zakaj gre, odgovorila: »Moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.« Po vrnitvi domov je s predavanji o potovanju v tridesetih letih prejšnjega stoletja gostovala po vsej Evropi, slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, so ji prinesli potopisi, ki so izšli v letih 1929-1933.

Letos obeležujemo 90-letnico Almine vrnitve s poti okoli sveta, v Cankarjevem domu v Ljubljani je na ogled izjemno odmevna razstava Kolumbova hči Alma M. Karlin, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.

Alma je na svoji osupljivi življenjski poti presegla vse mogoče meje; meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi.

Alma je preživela nekaj dni/tednov tudi v Mariboru. Leta 1941 so jo nacisti zaprli. V Meljski kasarni je čakala na transport ali v Srbijo ali v Dachau. Vplivni prijatelji so jo rešili. Te dneve opisuje v svojem literarnem delu »Moji izgubljeni topoli«.

 



10.11.17

Razstava članov Fotografskega društva TOTIFOTO

Razstava štirinajstih avtorjev, ki so v objektiv ujeli različne motive, povezuje pa jih črno-bela fotografska tehnika.

Odprtje: ponedeljek, 13. november, 17.00

Razstava bo na ogled do 27. novembra 
 

Predstavitev Fotografskega društva Totifoto je v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor že stalnica, saj se člani kluba tukaj predstavljajo že 8 let. Prvi dve leti kot izbor fotografij natečaja društva na določeno temo, od leta 2010 pa v okviru društvenih razstav, na katerih člani kluba nagovarjajo občinstvo, vsak s svojo fotografsko govorico. V društvu beležijo že 157 članov, aktivneje se jih udejstvuje okoli 35. Nekateri člani delujejo zgolj na lokalnem nivoju, kar nekaj članov pa svoje fotografije razstavlja preko naše meje.

Fotografiranje je eden najlepših hobijev. Danes je fotografija zelo razširjena dejavnost, saj nam je fotografiranje bližje kot kadarkoli prej. Sodobne tehnologije nam omogočajo zabeležiti vsak trenutek, ki pritegne našo pozornost. Seveda pa je poleg fotoaparata, v kakršnikoli obliki, potrebno občutiti željo po ujetem trenutku, izostriti oko in obvladati nekaj klasičnega fotografskega znanja. Vse to lahko odkrijemo v delih fotografov, ki so predstavljena na tokratni razstavi. Vsi razstavljalci se s fotografijo ukvarjajo v svojem prostem času in jim fotografiranje ne predstavlja osnovne zaposlitve. Na razstavi se predstavlja 14 avtorjev. Vsak se predstavlja z dvema fotografijama. Da je fotografija danes prisotna med vsemi generacijami, dokazujeta najmlajša fotografinja Katja Zrinski (15 let) in najstarejši fotograf Edvard Weis (73 let).

Naslov razstave NE SPOMINJAMO SE DNI, SPOMINJAMO SE TRENUTKOV, sicer naslovni verz pesnika Cesara Pavese, konkretno opiše eno glavnih lastnosti umetnosti fotografije: ujeti trenutek in ga obdržati v vizualni podobi. Skupna točka razstavljenih del je črno-bela fotografska tehnika, same fotografije pa nas nagovarjajo z raznolikostjo motivov in premišljenimi kompozicijami uporabljenimi za izražanje danega razpoloženja.

Motivno raznoliki fotografski zapisi avtorjev težijo k horizontalnemu formatu, ki ugajajo vajenemu načinu gledanja, in poudarjajo umirjeno gibanje. Pokončni format, ki vzbuja napetost, se pojavi pri portretirankah, ki napetost zmanjšajo s sproščenim pogledom v ali mimo objektiva (Zavernik) in spominjajo na dopustniško vzdušje. Ustvarjena napetost pokončnega formata pojenja tudi pri sproščeni postavitvi akta v kuliso notranjega prostora (Kresnik), kjer prostor igra enako pomemben element fotografije kot silhueta ženskega telesa. Prostor pa igra pomembno vlogo tudi pri fotografijah aktov, ki si nasprotujeta v svojem sporočilu (Frangež). Na eni strani stoječa figura v nežnem valovanju narave in na drugi sproščena poza v urbanem, nekoliko ruralnem, trdnem okolju. Avtor ne zanemarja premišljene izbire kompozicije, ko enkrat akt postavi na sredino in drugič na desno stran usmerjeno proti sredini. Golo ali oblečeno žensko telo pa najdemo postavljeno tudi v gozd, kjer svetlobe in sence ustvarjajo neke vrste grafično delujoč okvir podobe izbranega trenutka (Mežnar).

Likovne umetnike je vedno zanimal človek, njegova podoba ali trenutni izraz. Zato je portret eden najpogosteje upodobljen motiv v likovni umetnosti. Ujeto razpoloženje posameznika (Zrinski), kjer dominira izrazito svetlo-temno nasprotje; glasbeni zanos skupinskega portreta (Neral), kompozicijsko diagonalno usmerjenega z izrazito pozitivno vrednostjo; dogajanje na ulici (Brezovnik), ko avtor drzno poseže v rez figur in s tem poudari ter smiselno izbere naslov fotografije, ob čemer ne zanemari izrazitega kontrasta med črnim in belim; počitek v delovnem okolju ali skrivnosten pogled mimoidočega (Kobal), s premišljeno odmerjeno svetlobo na mestu portretirancev; zamišljen ali radoveden pogled ljudi s potovanj (Pomer, Zrinski) ... Bolj kot osebe pa so pomembni trenutki akcije v športni fotografiji (Makoter, Weiss). Športniki, postavljeni v center fotografije, poudarjajo zgodbo, ki jo je zabeležil fotoaparat, ali pa odločno korakajo v smeri, kamor gledalčevo oko ne seže in s tem fotografija vzbuja radovednost. Poleg človeka pa se na fotografijah članov Fotografskega društva Totifoto pojavlja tudi (po)krajina, ki najverjetneje fotografom predstavlja odmik od vsakdanjega vrveža, kamor se zatečejo in skozi objektiv iščejo umirjene trenutke. Ponekod je krajina prikazana minimalistično, poudarjene so velike površine, na katerih odseva svetloba in oblikuje raznolikost površin (Žiberna), hkrati pa s simetrično umeščenim objektom pogled gledalca orientira v sredino. Nasprotno pa na levo polovico formata umeščena cerkev, ki zasanjano (sramežljivo) pogleduje skozi meglico, ustvarja mističnost in lahkost (Mlakar). Gibanje vode, ki je kompozicijsko umeščeno v sredino formata (Neral, Pomer), daje občutek gibanja slike same. Ujeta igra svetlobe in sence ustvarja bogato svetlostno lestvico sivin. Učinek, ki v črno-beli fotografiji posebej zaživi. Čarobni svet bližinskega območja pa nam približa kakovostna makrofotografija, ki zahteva tankočutno opazovanje detajlov nežne narave, iskanje živalskega ali rastlinskega makro sveta, pri čemer je zanimivo stojišče snemanja (Bračič Nemec, Mlakar).

Razstavljene fotografije odsevajo svežino in poglobljen odnos do dela. Avtorji izbirajo premišljene kompozicije in kvalitetne odnose med svetlobo in sneco. Tako statičnost kot razgibanost motivov vzbujajo pri gledalcu zanimanje. Vsekakor so pred nami dela, ki si zaslužijo predstavitve v javnosti.

mag. Katja Kozjek Varl

6. november 2017