Osnovno šolo je obiskoval v Bučkovcih, nato se je vpisal na klasično gimnazijo v Mariboru. Maturiral je septembra 1901 v Celju, saj je bil januarja 1901 izključen zaradi članka v Marburger Zeitung. Na Dunaju in v Gradcu je študiral pet semestrov medicine in prava. Vmes je opravil enoletno prostovoljno vojaško službo v Pragi. Leta 1905 je študij zaradi pomanjkanja denarja opustil in se posvetil časnikarstvu, s čimer se je ukvarjal že na srednji in visoki šoli. V obdobju 1906-1914 je bil glavni tajnik Narodne stranke za Štajersko. Leta 1907 je sodeloval pri ustanovitvi Prosvetne zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško v Celju. Od 1. novembra do 31. decembra 1918 je bil tajnik Narodnega sveta v Celju, nato glavni tajnik Samostalne demokratske stranke za Štajersko (1919-1929) in Zveze kulturnih društev za Štajersko (1923-1929). Leta 1923 je bil soustanovitelj Zveze kulturnih društev v Mariboru. Do leta 1922 se je ukvarjal s časnikarstvom in s političnim delom v Celju, nato v Mariboru (do leta 1941). Vmes je opravljal funkcijo narodnega poslanca v Beogradu (1931-1935). Aprila 1941 je bil zaprt v meljski vojašnici, nato so ju z ženo izgnali v Valjevo. Julija 1945 se je vrnil v Maribor in se zaposlil kot referent za knjižničarstvo v oddelku za prosveto mariborskega okrožja. Od leta 1946 do upokojitve leta 1954 je bil tajnik Študijske knjižnice.
Ves čas je deloval tudi na področju leposlovja. Že v gimnaziji je objavljal pesmi v dijaških listih Zarja (1896), Brst in cvet (1897), Brstje (1897). Kasneje v publikacijah: Die Drau (1903), Domači prijatelj (1904-1905), Ilustrovani narodni koledar (1904), Ljubljanski zvon (1901-1905)… Izdal je pesniško zbirko Zapihal je jug (1904) in pisal črtice v: Domači prijatelj (1904), Nova nada (1898), Ilustrovani narodni koledar (1907). Prevajal je iz češčine: Čarobni dom (1962), Ognjeno pismo (1965), Rdeči žig (1968), Cirkus Humberto (1967).
Na politično-kulturnem področju je urejal: Domovino (1905-1906; ), borbeni 14 dnevnik Slovenske pravice (31. 1.-17. 12. 1906), Narodni list (1906-1914), Narodni dnevnik (1909-1910), Glasnik Narodnega sveta v Celju (4. 11.-28. 12. 1918), Nova doba (1919-1922), Tabor (1922-1924). Januarja 1929 je vstopil v uredništvo Večernika, kjer je ostal do izvolitve za narodnega poslanca v šmarskem okrožju 1931. Ob ustanovitvi Narodne stranke za Štajersko je izdal: Štajerski Slovenci, kaj hočemo?. Izdal je še: Ljudska knjižnica v Celju (1906-1912) in Blagoslovljeno sokolsko delo (1934).
 

Viri: 
Baš Franjo, Vodnik po Mariboru, Reform-Reklam-Bureau, Ljubljana 1932, str. 164-165.
Slovenski biografski leksikon, tretja knjiga, SAZU, Ljubljana 1960-1971, str. 672.
Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, II., jugoslavenska književnost, Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb 1963, str. 29-31.
Golouh Ciril, Zapiski o Vekoslavu Špindlerju, Delo, 1969.
Jutro, 26. aprila 1930, št. 96, str. 3.
Rokopisna zbirka UKM.
Špindler (Spindler), Vekoslav
Špindler (Spindler), Vekoslav
Špindler (Spindler), Vekoslav
Špindler (Spindler), Vekoslav