Slavič, Matija

Po končani osnovni šoli v Križevcih in v Radgoni, je obiskoval gimnazijo in bogoslovje v Mariboru, kjer je bil leta 1900 posvečen v mašnika. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1905 promoviral doktorat. Vmes je v letu 1901 delal kot kaplan v Hočah pri Mariboru. V Celju je bil dlje časa nemški pridigar in katehet. Leta 1911 je postal sprva nadomestni, leta 1913 provizorni in leta 1916 pravi profesor na mariborskem bogoslovju, kjer je predaval biblične vede stare zaveze. Tu je delal do prevrata, ko je bil poklican na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani. Leta 1919 je v okviru Narodne vlade sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, kjer je bil član geografsko-etnografske sekcije in izvedenec za Prekmurje. Zaslužen je za pripojitev Prekmurja k Jugoslaviji. Sodeloval je tudi na londonski konferenci leta 1922. Bil je dekan teološke fakultete (1930- 1931, 1937-1938) in rektor univerze (1932-1934, 1939-1940). Zaradi zaslug za cerkev, ga je papež imenoval za svojega hišnega prelata. Svoja številna teološka in narodnoobrambna dela je objavil v Voditelju v bogoslovnih vedah, Bogoslovnem vestniku, Času in Mladiki.