Med Italijo in Ilirikom
Zgodovina

Med Italijo in Ilirikom

Bratož, Rajko

Knjiga je prvo delo v slovenskem prostoru in tudi prvo delo v mednarodnih raziskavah, ki sistematično predstavlja zgodovino slovenskega ozemlja in njegovega širšega sosedstva v obdobju od druge tretjine 3. do zgodnjega 7. stoletja. Avtor vključuje vire iz antične dobe in izbor posameznih virov iz zgodnjega srednjega veka, ki se nanašajo na pozno antiko.

Demokracija, 19. 2. 2015

Cobiss ID: 276299520


Iz "črnožolte kletke narodov" v "zlato svobodo"?
Zgodovina

Iz "črnožolte kletke narodov" v "zlato svobodo"?

Lukan, Walter

Kakšen pomen je imelo nacionalno gibanje malega naroda, ki je živel skoraj v celoti v avstrijski državni polovici in tvoril tam komaj 4,5 odstotkov celotnega prebivalstva? Knjiga prispeva v smislu avtorjevih intenc k bolj diferencirani sliki nacionalne problematike habsburške monarhije v prvi svetovni vojni, saj je v avstrijski historiografiji slej ko prej preveč prisotno zoženo zorno polje, ki nosi izrazit pečat centra, Dunaja.  

Cobiss ID: 276764672


Reichsarbeitsdienst-Krieg-Gefangenschaft
Zgodovina

Reichsarbeitsdienst-Krieg-Gefangenschaft

Stöckl, Heide

47 pričevalcev vojnega časa z območja avstrijske Štajerske.

Cobiss ID: 78846465


S puško in knjigo
Zgodovina

S puško in knjigo

Repe, Božo

Knjiga S puško v roki večplastno in objektivno opisuje tragično dogajanje na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu.

V ospredju knjige je prikaz vzrokov in posledic celotnega dogajanja in vojnega nasilja na naših tleh, kar je v tovrstnih razpravah večinoma zanemarjeno oziroma podrejeno političnim in ideološkim interpretacijam in ciljem, fenomena in edinstvenosti slovenskega partizanskega gibanja, vloge Katoliške cerkve ... Temu opisu sledi kronologija svetovnega dogajanja v letih 1941–45.

Cobiss ID: 279301376


Podivjana celina
Zgodovina

Podivjana celina

Lowe, Keith

V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.
Zgodba o Evropi takoj po vojni govori o zgodovini, ki doslej še ni bila ustrezno zapisana. V nobenem jeziku doslej še ni izšlo delo, ki bi nadrobno opisovalo dogajanje po vsej celini – tako na Vzhodu kot na Zahodu – v tem prelomnem in nemirnem času. Avtor obravnava obdobje, preden so bili poskusi rehabilitacije Evrope sploh mogoči, ko so bile razmere v večini Evrope še vedno izredno spremenljive in je bila že najmanjša provokacija dovolj, da se je znova razplamtelo nasilje. Na neki način poskuša doseči nemogoče – opisati kaos. Na nekaj mestih omenja tudi Slovenijo in slovenske domobrance ter dogajanje v Mariboru. Ker osvetli različne elemente, ki so privedli do določenih povojnih grozodejstev, je knjiga še kako aktualna za Slovenijo, saj olajša razumevanje povojne zgodovine.
Kljub vsebinsko težki tematiki se knjiga odlikuje po izredni berljivosti – avtorjev slog je razumljiv, tekoč in napet. Že branje odlomka na tej strani (spodaj) bralca takoj potegne v vrtinec dogodkov, ki so oblikovali to ključno, formativno obdobje, ki je temelj nove Evrope.

Povzeto po spletni strani založbe Modrijan

 

Cobiss ID: 279800064


Neme priče
Zgodovina

Neme priče

Štrovs, Marko

Knjiga opisuje dogodke med drugo svetovno ovojno in po njej ter sedanje stanje na področju prikritih grobišč. Knjiga je napisana kot kriminalni roman, kjer se po najdbi trupla ugotavlja, kdo je žrtev, kako in zakaj je umrla in kdo je kriv njene smrti. Prvi del je posvečen odkrivanju posmrtnih ostankov neznanih žrtev v prikritih grobiščih in urejanju vojnih pokopališč. V drugem delu so opisana dogajanja med vojno; V tretjem delu je opisana usoda značilnih skupin žrtev komunizma: slovenskih civilistov in pripadnikov oboroženih protikomunističnih sil, vojnih ujetnikov, nemške in italijanske manjšine ter Romov, vojakov in beguncev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije.

Povzeto po Demokraciji

 

Cobiss ID: 278535936


Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918)
Zgodovina

Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918)

Cvirn, Janez

Knjiga prof. dr. Janeza Cvirna Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918) je njegovo zadnje delo o zgodovini parlamentarizma, a najbolj celovito. V prvi vrsti predstavlja temeljit pregled ključnih prelomnic v ustavni zgodovini Avstrije, od prve omembe besede ustava do njene vsakokratne razgradnje. Poleg tega je knjiga tudi izčrpen politično-zgodovinski pregled, saj je avtor obsežno popisal odnose vlad in parlamenta. In tretjič, študija vsebuje podroben prikaz delovanja slovenskih poslancev v državnem zboru od leta 1848-1918, kar je še najbolj dragoceno. Cvirn v tem kontekstu prepričljivo pokaže, da je bilo maloštevilno slovensko parlamentarno zastopstvo prisiljeno voditi oportunistično politiko. Ena temeljnih ugotovitev Cvirnove knjige je spoznanje, da razpad habsburške monarhije ni bil posledica domnevno prepozne in nezadostne politične demokratizacije. Liberalna decembrska ustava iz leta 1867 je Cislajtanijo spreminjala v relativno moderno ustavno monarhijo, ki glede demokracije ni bistveno zaostajala za večino evropskih držav. Vzroki za njen tragični konec so v prvi vrsti tičali v usodnem pomanjkanju temeljnega konsenza o tem, kako naj bo država organizirana. Slednje se je vedno očitneje kazalo tudi v avstrijski parlamentarni praksi. Če se je v začetku državni zbor še vzpostavil kot nekakšen forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, je od konca 19. stoletja postal prizorišče hudih nacionalnih spopadov, v katerih ni bilo prostora za sporazum. Toda Cvirn je ob tem večkrat in ob različnih prilikah upravičeno poudarjal, da je negativna ocena avstrijskega parlamentarizma, ki se pogosto pojavlja v historiografiji, bolj posledica njegovega žalostnega konca kot njegove resnične dejavnosti in vloge. (dr. Jure Gašparič)

Izšlo v sozaložništvu z Zgodovinskim društvom Celje.

Novi tednik Celje, 11. 6. 2015

Cobiss ID: 279246336


Očetnjava
Zgodovina

Očetnjava

Bunjevac, Nina

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.
Nina Bunjevac se je leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, iz domovine svojih staršev vrnila v Kanado, kjer se je rodila, in sedem let pozneje na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD) diplomirala iz grafike in slikarstva. Nekaj let se je posvečala slikarstvu, kiparstvu in poučevanju, nazadnje pa svoj umetniški izraz našla v stripu. In ta jo je pripeljal k očetu.

Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je življenjska zgodba, kakršno bi bil malokdo pripravljen priklicati iz spomina in jo deliti z drugimi. Nina Bunjevac malone dokumentarno, brez olepševanja in patosa, opisuje splet osebnih in zgodovinskih okoliščin, ki so njenega očeta pognale v emigrantstvo in ga pripeljale v vrste nacionalističnih skrajnežev, ki so po osvoboditvi ostali zvesti kralju Petru II. in četniškemu vodji Draži Mihajloviću, v skupino ekstremistov, ki ga ni več izpustila iz svojih krempljev, in nazadnje v prezgodnjo smrt. Pripoveduje o očetu teroristu in o trpljenju, ki ga je povzročil tistim, ki jih je najbolj ljubil ...
Nina Bunjevac je tako v podobi kakor besedi neizprosno natančna in neposredna, njeno Očetnjavo je mogoče zato brez zadržkov postaviti ob bok stripom, ki sta jih ustvarila Marjane Satrapi in Joe Sacco; to potrjujejo tudi številni prevodi in kanadska nagrada za najboljši strip The Doug Wright Award, ki jo je prejela maja 2015.

povzeto s spletne strani založbe Modrijan

Cobiss ID: 279505152

 


Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem
Zgodovina

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem

Košir, Matevž

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS. V Kraljevini je gibanje med letoma 1918 in 1935 doživljalo svoj vzpon. Na Slovenskem je bil politični vpliv gibanja manjši, aktivno pa je bilo pri nekaterih kulturnih projektih (gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice). Med drugo svetovno vojno je bilo prepovedano, preganjano, posamezniki so bili udeleženi na strani odpora, delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske v domovini (četniki) oziroma britanske obveščevalne službe. Kljub temu se je po vojni znašlo na črni listi. Zaradi številnih diplomatskih povezav se je njegovega pomena zavedala tudi nova komunistična oblast, ki je sicer po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prek posameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando tudi med prostozidarskimi krogi v tujini. Na drugi strani so se ob podpori družine Karađorđević in angleške kraljevske hiše povezali jugoslovanski prostozidarji v emigraciji. Vpliv mednarodnih prostozidarskih krogov je bil opazen tudi, ko se je odločalo o usodi Trsta. Monografija se zaključuje z oživitvijo gibanja tik pred razpadom socialistične Jugoslavije in obnovo delovanja lož v Sloveniji do ustanovitve Velike Lože Slovenije leta 1999. A to je le (zunanji) del zgodovine gibanja, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje pričujoča monografija. Besedilo temelji na izvirnih arhivskih dokumentih, številni so uporabljeni in objavljeni prvič. Vsestransko osvetljeno gibanje nam tudi z raznovrstnim slikovnim gradivom in biografijami vidnejših prostozidarjev postaja razumljivejše in ne več tako skrivnostno, kot je v preteklosti želelo biti.

 

Cobiss ID: 279337728

Pages