Veninger (Weninger), Franc

Sin graščaka Boštjana (Sebastijana) in Barbare (roj.) von Mandelstein, ki je končal latinske šole v Mariboru in v Ljubljani. Pod pokroviteljstvom cesarice Karoline Avguste je leta 1821 nadaljeval šolanje na področju filozofije na Dunaju v zavodu Klinkowströma, kjer je tedaj učil tudi France Prešeren. Pozneje je na Dunaju študiral še bogoslovje. 30. septembra 1828 ga je škof Zängerle posvetil v mašnika. Po posvetitvi je postal dvorni kaplan papeževega poročnika na Dunaju. Nato prefekt v graškem dijaškem semenišču in profesor dogmatike v Gradcu. Leta 1832 je vstopil v red Jezusove družbe (jezuitski red). Po opravljenem noviciatu je v Tarnopolu (Galicija) predaval filozofijo in bogoslovne nauke. Nato so ga poslali v Linz, kjer je ostal do leta 1840, ko se je vrnil v Gradec. Leta 1842 je odšel v Innsbruck, kjer je predaval biblično eksegezo, hebrejščino in cerkveno zgodovino ter delal kot ravnatelj gimnazije. V času počitnic se je udeleževal misijonov. 25. julija 1848 je prispel v Ameriko, kamor je odšel na lastno prošnjo. V Cincinnatiju je delal kot misijonar, bogoslovni profesor in duhovnik v cerkvi sv. Filomene. Svoja letna poročila je oddajal Leopoldovi družbi, ki so izhajala v Berichte der Leopoldinenstiftung.

Nina Lončar