Iskalnik

Glazerjeva knjižnica

KONTAKT

Dejan Kac
Tel.: 02 25 07 437
dejan.kac@um.si

Ogled in predstavitev po dogovoru


Posnetek otvoritve Glazerjeve knjižnice v UKM



JANKO GLAZER, (Ruše, 21. 3. 1893 – Ruše, 2. 2. 1975)

Slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik

Janko Glazer je »živel v ozračju, ki je bilo naklonjeno knjigi«. Pesnikova mati Marija, rojena Volmeier, je bila hči premožnega kmeta in brodnika iz Selnice ob Dravi. Ljubezen do knjig je bržčas podedoval  po materi. Ta je zelo rada brala, prav tako njene sestre in brata. Tako je na babičinem domu v Selnici dobival knjige. Tudi po očetovi strani je Glazer sprejel zanimanje za knjige. Kakor oče Alojz, je bil tudi njegov brat Miha naročen na knjige Mohorjeve družbe. Ker je bil samski, so se pri njem lepo ohranile, a mlademu Janku jih je rad posojal. Glazer pa si je knjige tudi sam kupoval, za denar, ki ga je kdaj dobil od staršev ali sorodnikov. Že v ljudski šoli si je nabral kakih sto knjig: imel jih je lepo urejene,  po strokah, numerirane in katalogizirane. Spravljene je imel v predalniku pri babici, očetovi materi, ki je živela kot preužitkarica pri svojem najmlajšem sinu. V njeni sobici je vnuk Janko lahko nemoteno bral tudi zvečer, ob petrolejki.  Čeprav nemščine od doma ni znal, je že ob prvem semestru prinesel domov odlično spričevalo, enako tudi ob koncu šolskega leta. Tedaj mu je oče za nagrado obljubil slovensko knjigo in Glazer si je zaželel pesmi. Značilno je, da si je Janko Glazer zaželel prav pesmi, saj mu je bila poezija ljuba že od zgodnjih šolskih let. Oče mu je res kupil drugi in tretji zvezek Gregorčičevih Poezij (prvi je bil že razprodan).

Kot dijak v Mariboru se je zagotovo spoznal tudi z gimnazijsko dijaško knjižnico, vendar je bila ta z deli slovenske književnosti na moč pomanjkljivo založena. Pač pa si je slovenske knjige izposojal v Ljudski knjižnici v mariborskem Narodnem domu, ki so jo zasnovali mariborski gimnazijci. Tako se je seznanil z osnovnimi načeli knjižničarstva. Med visokošolskim študijem na univerzah v Gradcu, Ljubljani, v Zagrebu in na Dunaju  je spoznal ugledno knjižnico graškega slavističnega seminarja, Štajersko deželno knjižnico Joanneum (kar je bilo za kasnejše oblikovanje mariborske študijske knjižnice še posebej važno) ljubljansko študijsko (nekdanjo licejsko) knjižnico in zagrebško vseučiliščno knjižnico.

Kot knjižničar se je zaposlil v mariborski  Študijski knjižnici in bil 1. oktobra 1926 imenovan za prvega upravnika knjižnice. Tej ustanovi, današnji Univerzitetni knjižnici Maribor, je ostal zvest do smrti. Ob svojem profesionalnem knjižničarskem delu je knjige zbiral, urejal in varoval  tudi tako, da si je zgradil bogato knjižno zbirko in jo skozi leta preobrazil iz delovne sobe v pravo sistematično izgrajeno knjižnico. Knjižne police je dal izdelati po meri, skladno s prostorom. Na policah so bile knjige razporejene po vsebinski sistematiki, pohištvo pa je sledilo zahtevam knjižnih formatov. V dogovoru ravnateljice UKM dr. Zdenke Petermanec z dediči: prof. Alenko Glazer in prof. dr. Damjanom Zazulo (vnuk J. Glazerja) se je knjižnična in rokopisna zapuščina knjižnice, vključno z opremo in umetniškimi deli, s pogodbo o darovanju, prepustila Univerzitetni knjižnici Maribor in bila s tem dana v uporabo. UKM se je s tem zavezala k umestitvi knjižnice v svoje prostore. Pod poimenovanjem Glazerjeva knjižnica je odgovorna za njeno hranjenje, varovanje in predstavljanje.

Z novo prostorsko pridobitvijo in ureditvijo Glazerjeve knjižnice  v letu 2019 je UKM bogatejša za knjižno zbirko, dokumentarno in rokopisno zapuščino njenega dolgoletnega ravnatelja, mariborskega kulturnika in pesnika. Vsebinsko gradivo obsega: slovenske pesniške zbirke, zbrana dela slovenskih literatov, dela osebnega in družinskega prijatelja Pavleta Zidarja, opus izdaj Ivana Cankarja in drugih velikanov slovenske književnosti.  Literarno bogastvo dopolnjujejo  tekoči letniki slovenske periodike: Ljubljanski zvon, Novi svet, Nova obzorja, Modra ptica, Sodobnost itd. Ponovna postavitev osebne knjižnice Janka Glazerja v posebnem prostoru v UKM skoraj v celoti sledi matični postavitvi knjižnice v njenem  prvotnem okolju, seveda z manjšimi prilagoditvam. Tako je ponovno zaživela, tokrat kot javni prostor za manjše dogodke ali knjižne predstavitve, hkrati pa je odslej na voljo kot novi prostor, namenjen poglobljenemu študiju posameznikov ali manjših skupin.

Viri in literatura:
Vlasta Stavbar, Gabrijela Kolbič, Včasih zasebno: [Glazerjeva knjižnica v UKM]. Maribor, 2019.
Bruno Hartman, Janko Glazer – zgled slovenskega knjižničarja. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1933) ) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975). Maribor, 1993.
Ciril Stani, Življenjepis Janka Glazerja. V: ČZN 48=13, 1977, št. 1–2.
Bruno Hartman, Prvo knjižničarsko obdobje Janka Glazerja. V: ČZN 48=13, 1977,  št. 1–2.
Vlasta Stavbar, Delo, ki mu čas ni zmanjšal vrednosti. V: Večer, v Soboto, 21. 3. 2015, str. 13.