Iskalnik

Zgodovina


Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije

Rahten, Andrej

Slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla

Cobiss ID: 283560704


Dva milijona smo jih pospravili

Sachslehner, Johannes

Knjiga o Odilu Globočniku, SS-ovcu slovenskih korenin, ki je bil med drugo svetovno vojno odgovoren za milijone življenj. Življenje in osebnost snovalca, graditelja in vodje številnih taborišč smrti, izumitelja plinskih celic.

Cobis ID= 284405504


Slovenija in pika!

Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej, Balažic, Marko

Ob 25-letnici samostojnosti Slovenije je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Slovenija in pika! avtorjev Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.

Intervjuji ključnih oseb slovenske osamosvojitve: Igor Bavčar • France Bučar • Andrej Capuder • Francis Fukuyama • Gregor Golobič • Spomenka Hribar • Jaime Jaramillo-Vallejo • Jelko Kacin • Marko Kremžar • Milan Kučan • David Lipton • Jože Mencinger • Ivan Oman • Borut Pahor • Lojze Peterle • Ernest Petrič • Boris Pleskovič • Dušan Plut • Marjan Podobnik • Ciril Ribičič • Dimitrij Rupel • Jeffrey Sachs • Anton Stres • Franc Zagožen.

 

Cobis ID: 284662528


The Battle for Moscow

Stahel, David

Avtor David Stahel o Hitlerjevi operaciji Tajfun:

https://www.youtube.com/watch?v=v0Ze2IrBTGg
 

Cobiss ID=86611201

 


Zgodovina Kitajske

Saje, Mitja

Zgodovina Kitajske je zgodovinopisna monografija, ki predstavlja zgodovinski razvoj Kitajske od najstarejših časov do sodobne dobe. Knjiga je pregledno strukturirana, avtor pa po uvodnih poglavjih, v katerih je orisal temeljne značilnosti kitajskega geografskega in naravnega prostora, kitajski odnos do lastne zgodovine, pri vsakem zgodovinskem obdobju nazorno predstavlja ne le politični in upravni, temveč tudi družbeni, gospodarski, kulturni in verski pogled. Opremljena je z zemljevidi in izbranimi črnobelimi ilustracijami.

Povzeto po spletni strani Bukle

 

Cobiss ID: 282702592


Beograd večiti grad

Diklić, Aleksandar

cobiss ID: 212668428


Zgodovina morale

Kos, Dušan

Monografija predstavlja raziskavo zgodovinskega razvoja zakonske zveze oziroma odnosov med moškim in žensko – od strasti, ljubezni, prijateljstva in osnovanja življenjske skupnosti, do težav, ki so preprečile združitev ali ovirale zakonske zveze po cerkvenih teorijah, laiških predstavah in običajih. Gre za prvo od dveh knjig o zgodovini ljubezenske morale na Slovenskem med začetkom srednjega veka in koncem 18. stoletja na Slovenskem, tik pred spremembo fevdalne družbe v industrijsko oziroma meščansko družbo. Raziskava osvetljuje življenje skozi dejanja in misli konkretnih ljudi in je zasnovana na arhivskem gradivu, na zasebnih in uradnih zapisih cerkvenih in posvetnih inštitucij, ki so uravnavale tok zakonskih zvez, družin in morale. Iztočnica in vodilna zgodba je razvezovanja zakoncev Marije Kajetane in Jošta Antona grofa Ursini–Blagay iz let 1769–1772. Osnovni vzrok njunega razveznega zahtevka je bila moževa spolna »impotenca«. Prek tega primera in z podrobno analizo drugih primerov, ki so zadevali za ljubezen in zakonsko zvezo usodne spolne disfunkcije, avtor analizira splošne ljubezenske mentalitete in zaznave zakonske zveze.
Upošteva tudi teološke, filozofske in umetnostne vire. Monografija s konkretnimi primeri iz slovenskega okolja in empirijo ter statistiko pojasnjuje tudi nekatere mite. Na primer napačne predstave o revnem in nesvobodnem kmetu, o patriarhalnosti slovenske družbe, o zatiranih ženskah, predstave o zatiranju spolnosti s strani Cerkve ter mit o vplivu razsvetljenstva na spremembe ljudske morale. Tudi na Slovenskem so bila razmerja med spoloma bolj vzajemna in mehka kot bi sodili le po uradnih zapisih. Analize ekonomskih in pravnih kazalcev ženske moči v družinskih in zakonskih razmerjih skozi sodne spore pa kažejo tudi precejšnjo žensko socialno moč tudi v zgodovinskih obdobjih, ki jih ima velik del javnosti še vedno za nazadnjaške.
 
Cobiss ID: 281931264

 


Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem

Košir, Matevž

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Sredi 18. stoletja se je prostozidarstvo močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Mednarodne prostozidarske organizacije so neposredno vplivale na vstop Italije v prvo svetovno vojno, prav tako so bile angažirane pri razmejitvi med Italijo in Kraljevino SHS. V Kraljevini je gibanje med letoma 1918 in 1935 doživljalo svoj vzpon. Na Slovenskem je bil politični vpliv gibanja manjši, aktivno pa je bilo pri nekaterih kulturnih projektih (gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice). Med drugo svetovno vojno je bilo prepovedano, preganjano, posamezniki so bili udeleženi na strani odpora, delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske v domovini (četniki) oziroma britanske obveščevalne službe. Kljub temu se je po vojni znašlo na črni listi. Zaradi številnih diplomatskih povezav se je njegovega pomena zavedala tudi nova komunistična oblast, ki je sicer po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prek posameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando tudi med prostozidarskimi krogi v tujini. Na drugi strani so se ob podpori družine Karađorđević in angleške kraljevske hiše povezali jugoslovanski prostozidarji v emigraciji. Vpliv mednarodnih prostozidarskih krogov je bil opazen tudi, ko se je odločalo o usodi Trsta. Monografija se zaključuje z oživitvijo gibanja tik pred razpadom socialistične Jugoslavije in obnovo delovanja lož v Sloveniji do ustanovitve Velike Lože Slovenije leta 1999. A to je le (zunanji) del zgodovine gibanja, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje pričujoča monografija. Besedilo temelji na izvirnih arhivskih dokumentih, številni so uporabljeni in objavljeni prvič. Vsestransko osvetljeno gibanje nam tudi z raznovrstnim slikovnim gradivom in biografijami vidnejših prostozidarjev postaja razumljivejše in ne več tako skrivnostno, kot je v preteklosti želelo biti.

 

Cobiss ID: 279337728


Očetnjava

Bunjevac, Nina

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.
Nina Bunjevac se je leta 1990, tik pred razpadom Jugoslavije, iz domovine svojih staršev vrnila v Kanado, kjer se je rodila, in sedem let pozneje na ontarijski univerzi za umetnost in oblikovanje (OCAD) diplomirala iz grafike in slikarstva. Nekaj let se je posvečala slikarstvu, kiparstvu in poučevanju, nazadnje pa svoj umetniški izraz našla v stripu. In ta jo je pripeljal k očetu.

Roman v stripu Očetnjava (Fatherland) je življenjska zgodba, kakršno bi bil malokdo pripravljen priklicati iz spomina in jo deliti z drugimi. Nina Bunjevac malone dokumentarno, brez olepševanja in patosa, opisuje splet osebnih in zgodovinskih okoliščin, ki so njenega očeta pognale v emigrantstvo in ga pripeljale v vrste nacionalističnih skrajnežev, ki so po osvoboditvi ostali zvesti kralju Petru II. in četniškemu vodji Draži Mihajloviću, v skupino ekstremistov, ki ga ni več izpustila iz svojih krempljev, in nazadnje v prezgodnjo smrt. Pripoveduje o očetu teroristu in o trpljenju, ki ga je povzročil tistim, ki jih je najbolj ljubil ...
Nina Bunjevac je tako v podobi kakor besedi neizprosno natančna in neposredna, njeno Očetnjavo je mogoče zato brez zadržkov postaviti ob bok stripom, ki sta jih ustvarila Marjane Satrapi in Joe Sacco; to potrjujejo tudi številni prevodi in kanadska nagrada za najboljši strip The Doug Wright Award, ki jo je prejela maja 2015.

povzeto s spletne strani založbe Modrijan

Cobiss ID: 279505152

 


Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918)

Cvirn, Janez

Knjiga prof. dr. Janeza Cvirna Dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918) je njegovo zadnje delo o zgodovini parlamentarizma, a najbolj celovito. V prvi vrsti predstavlja temeljit pregled ključnih prelomnic v ustavni zgodovini Avstrije, od prve omembe besede ustava do njene vsakokratne razgradnje. Poleg tega je knjiga tudi izčrpen politično-zgodovinski pregled, saj je avtor obsežno popisal odnose vlad in parlamenta. In tretjič, študija vsebuje podroben prikaz delovanja slovenskih poslancev v državnem zboru od leta 1848-1918, kar je še najbolj dragoceno. Cvirn v tem kontekstu prepričljivo pokaže, da je bilo maloštevilno slovensko parlamentarno zastopstvo prisiljeno voditi oportunistično politiko. Ena temeljnih ugotovitev Cvirnove knjige je spoznanje, da razpad habsburške monarhije ni bil posledica domnevno prepozne in nezadostne politične demokratizacije. Liberalna decembrska ustava iz leta 1867 je Cislajtanijo spreminjala v relativno moderno ustavno monarhijo, ki glede demokracije ni bistveno zaostajala za večino evropskih držav. Vzroki za njen tragični konec so v prvi vrsti tičali v usodnem pomanjkanju temeljnega konsenza o tem, kako naj bo država organizirana. Slednje se je vedno očitneje kazalo tudi v avstrijski parlamentarni praksi. Če se je v začetku državni zbor še vzpostavil kot nekakšen forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, je od konca 19. stoletja postal prizorišče hudih nacionalnih spopadov, v katerih ni bilo prostora za sporazum. Toda Cvirn je ob tem večkrat in ob različnih prilikah upravičeno poudarjal, da je negativna ocena avstrijskega parlamentarizma, ki se pogosto pojavlja v historiografiji, bolj posledica njegovega žalostnega konca kot njegove resnične dejavnosti in vloge. (dr. Jure Gašparič)

Izšlo v sozaložništvu z Zgodovinskim društvom Celje.

Novi tednik Celje, 11. 6. 2015

Cobiss ID: 279246336

Strani