Iskalnik

Slogovne značilnosti dveh Slomškovih pridig. Poduk za berače in Keršanska beseda per novi maši častivrednega gospoda Stepišnik Jakoba

1.01 Izvirni znanstveni članek
UDK 811.163.6:929Slomšek A.M.

Cvetka Rezar: Slogovne značilnosti dveh Slomškovih pridig. Poduk za berače in Keršanska beseda per novi maši častivrednega gospoda Stepišnik Jakoba. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 83=48(2012), 4, str. 84–101

Prispevek opozarja na A. M. Slomška in na njegovo ustvarjalno vlogo pri oblikovanju slovenskega pripovednega jezika sredi 19. stoletja. Ob pregledu pomembnejših sočasnih literarnih programov predstavlja ugotovitve, kako je Slomšek v pridigi uresničeval njihova temeljna načela in tako pridigo postavljal na raven literarne zvrsti. Ob slogovni analizi prispevek dokazuje, da je Slomšek v svojih pridigah postavil zahtevna literarna merila na skladenjski in stilistični ravni ter tako pomembno sooblikoval slovenski umetnostni jezik. Ob teh ugotovitvah tudi dokazuje, da se je s premišljeno izbranimi stilno-ubeseditvenimi postopki znal približati in prilagoditi konkretnemu naslovniku, njegovim sposobnostim, potrebam in pričakovanjem ter hkrati gojil in ustvarjal kultiviran jezik.


1.01 Original Scientific Article
UDC 811.163.6:929Slomšek A.M.

Cvetka Rezar: The Stylistic Characteristics of Two Slomšek’s Sermons. “Poduk za berače” and “Keršanska beseda per novi maši častivrednega gospoda Stepišnik Jakoba”. Review for History and Ethnography, Maribor 83=48(2012), 4, pp.  84–101

This article emphasises the person of A. M. Slomšek and his creative role in shaping of the Slovene narrative language in the middle of the 19th century. Looking through the most important literary programmes of that time the article presents the findings of how Slomšek, while preaching, realised their basic principles and in this way also raised sermons on the level of a literary genre. With a stylistic analysis the article proves that Slomšek in his sermons set high literary standards on the syntactic and stylistic levels and in this way played an important role in co-shaping of the Slovene artistic language. On the basis of these findings the article also proves that, with clever use of stylistic and verbalisation procedures, Slomšek was able to approach and to adapt to a concrete addressee, to his/her comprehension abilities, needs and expectations; at the same time he was also able to take care of a cultivated language as well as to shape it.