Rojen je bil leta 1909 v Zgornjem Porčiču pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Bil je najmlajši od petih otrok. Leta 1915 se je družina preselila v Maribor na Studence, kjer je začel obiskovati osnovno šolo. Pri enajstih letih mu je zaradi pljučnice umrl oče Franc. Leta 1921 se je vpisal na Državno deško meščansko šolo v Mariboru, žal je moral v tretjem razredu zaradi finančnih težav, šolanje prekiniti. Vmes je vstopil v učno razmerje v strojni ključavničarski delavnici in se leta 1925 ponovno vrnil na Državno deško meščansko šolo, na kateri je leto pozneje tudi maturiral. Istega leta se je vpisal na Državno moško učiteljišče v Mariboru in leta 1931 diplomiral. Leta 1933 se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je leta 1937 diplomiral. Leta 1938 je postal član kluba Brazda in svoja dela prvič razstavil. Jeseni 1941 je dobil zaposlitev kot pripravnik na Državnem učiteljišču v Mariboru, kjer je služboval do aprila 1941. Zaradi groženj z internacijo je pobegnil v Avstrijo na grad Eggenberg pri Gradcu. Nameščen je bil kot restavrator v konservatorsko restavratorski delavnici. V Gradcu se je leta 1942 poročil z Gerto Jurič s katero je imel sina, ki je kmalu po rojstvu umrl. Tik pred osvoboditvijo leta 1945 se je ponovno vrnil v Maribor in kmalu za tem podpisal pogodbo s takratnim Narodnim gledališčem Maribor in se začel poklicno ukvarjati z odrsko in scensko dejavnostjo. Leta 1946 se je vpisal na specialko za konservatorstvo in tehnologijo na Akademiji za likovno umetnost v Pragi, kjer je študiral konservatorstvo in scenografijo. Leta 1949 mu je umrla mama. Leta 1953 je pričel z vodenjem novoustanovljene restavratorske delavnice v sklopu UGM, ki jo je vodil do leta 1958. Leta 1956 je na učiteljišču vložil odpoved in nadaljeval svojo pot kot svobodni umetnik vse do leta 1960. Pri petdesetih se je ponovno poročil z Ireno Gorjan in rodila se jima je hči Metka. Leta 1964 se je z družino preselil v novo stanovanje na Kersnikovi 13.

Na Pedagoški akademiji v Mariboru je predaval likovno vzgojo, leto kasneje je pričel poučevati še Scenografijo, Metodiko likovnega pouka in Likovno teorijo. Po šestintridesetih letih delovne dobe se je leta 1971 upokojil in svoje pedagoško delo nadaljeval kot pogodbeni profesor.

Leta 1966 se je prvič pojavila zahrbtna bolezen ter štiri leta kasneje ponovno izbruhnila. Leta 1972 je ostal na zdravljenju v Beogradu. Leto pozneje je bil sprejet v ljubljanskem Kliničnem centru ter mesec kasneje prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je naslednji dan 18. februarja umrl.

Anja Kotnik

Viri: 
Kavčič, Metka, Gabršek Prosenc, Meta, Košan, Marko, Kline, Milojka: Maks Kavčič. Samozaložba M. Kavčič, Maribor 2018.
Maks Kavčič: slikar. https://www.youtube.com/watch?v=uGAI7pNghzI (9. 11. 2021).
Zbirka drobnih tiskov UKM.
Maks Kavčič