Iskalnik

Rokopisna zbirka

KONTAKT
 

dr. Vlasta Stavbar
Tel.: (02) 25 07 434
E-pošta: vlasta.stavbar@um.si

Odprtost zbirke
vsak delovni dan od 8.00 do 15.00
v četrtek od 8.00 do 17.00

 

Rokopisna zbirka Univerzitetne knjižnice Maribor je začela nastajati sočasno s samo knjižnico leta 1903. Gradivo je zelo raznoliko, tako po vsebini kot po obliki oz. načinu nastanka. Vsebinsko je večina gradiva vezana na posameznike, dogodke in kraje iz Maribora in severovzhodne Slovenije. Večina gradiva ima domoznanski značaj, seveda pa zbirka pridobiva in hrani tudi vsebinsko drugo gradivo.

 


Katalog rokopisov Ms 1 - Ms 300
Katalog rokopisov Ms 301 - Ms 600
Katalog rokopisov Ms 601 - Ms 850
 



Hrani številne dragocenosti:

  • najstarejša je latinska rokopisna knjiga Petra Lombarda Libri sententiarum, prepisana v 14. stoletju in lepo iluminirana;
  • prvi slovenski mariborski slovstveni spomenik – rokopisni nemško-slovenski besednjak kapucina Ivana Antona Apostla iz leta 1760;
  • številne dijaške liste, med njimi prvi slovenski rokopisni dijaški list Sprotuletna vijolica iz leta 1846, ki so ga pisali mariborski gimnazijci;
  • zbirko nabožnih pesmi in molitev v bohoričici;
  • Kalobski rokopis iz let 1643–1651;
  • najstarejšo znano prekmursko zbirko;
  • več rokopisov cerkvenih in svetnih pesmi v madžarskem črkopisu, poimenovano Martjanska pesmarica (prva iz sredine 17. stoletja in druga iz sredine 18. stoletja);
  • Ruško kroniko iz 18. stoletja;
  • Leški rokopis iz sredine 18. stoletja;
  • del arhiva mariborske Slovanske čitalnice;
  • rokopise del ali korespondenco Leopolda Volkmerja, Štefana Modrinjaka, Antona Krempla, Simona Povodna, Jožefa Lipolda, Antona Martina Slomška, Josipa Stritarja, Fr. Ks. Meška, Ivana Cankarja, Antona Aškerca, Stanka Majcna, Antona Tanca, Dragana Šande in drugih.

Večina gradiva je bila podarjenega (posamično ali v sklopu večjih zapuščin), manjši del pa je bil pridobljen z nakupi. Podrobnejše popise rokopisnega gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor lahko uporabnik najde v treh katalogih rokopisov, ki vsebujejo tudi osebno in stvarno kazalo.


Zgodovinski pregled

Rokopisna zbirka obsega 850 rokopisnih enot, ki so popisane v treh katalogih rokopisov, ki so izšli v letih 1978, 1983 in 1997. Od leta izdaje zadnjega kataloga je prirast rokopisnega gradiva obsegal 567 enot, ki pa je inventarizirano in čaka na uvrstitev v naslednji zvezek kataloga rokopisov. Katalogi rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor omogočajo glede na natančno bibliografsko strukturo popisa rokopisnega gradiva, ki je enaka v vseh treh zvezkih in jo je zasnoval že prof. Janko Glazer in za objavo priredil dr. Stanislav Kos (1. in 2. zvezek), 3. zvezek pa je delo vodje zbirke mag. Vlaste Stavbar in bibliotekarke Sandre Kurnik Zupanič iz Enote za domoznanstvo, odličen pripomoček uporabnikom pri študiju in pregledovanju rokopisnega gradiva Univerzitetne knjižnice Maribor in omogočajo vpogled v pomembno slovensko kulturno dediščino.

Zbirka je začela nastajati že ob ustanovitvi knjižnice Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko leta 1903. Prva interna evidenca rokopisnega gradiva knjižnice je inventarna knjiga iz časa po prvi svetovni vojni, ko je knjižnica postala javna ustanova. Pozneje se je rokopisno gradivo vpisovalo v skupno inventarno knjigo, ki je bila do leta 1959 edina knjižnična evidenca tega gradiva. Takrat pa je upokojeni ravnatelj knjižnice prof. Janko Glazer, ki je nato vse do svoje smrti leta 1975 honorarno urejal Rokopisno zbirko, uvedel posebno inventarno knjigo, uredil signaturni katalog in ustvaril abecedni imenski katalog rokopisnega gradiva. Prof. Janko Glazer je bil tako raziskovalec, urejevalec in katalogizator rokopisnega gradiva v knjižnici. Kljub dokaj poznemu nastanku knjižnične evidence rokopisnega gradiva pa so bile nekatere njegove enote, zlasti starejši rokopisi, že zelo zgodaj predmet strokovnih obravnav v znanstvenih časopisih oz. v raziskavah posameznih avtorjev ali objavah korespondenc ali zbranih del slovenskih pisateljev in kulturnikov. Glazer sam pa je sestavil dva bibliografska pregleda z ožjo tematiko.

Urejanje Rokopisne zbirke je nadaljeval dr. Stanislav Kos, ki je dva kataloga tudi pripravil za objavo. Dr. Kos je urejal zbirko vse do upokojitve leta 1985, ko je vodenje zbirke prevzel mag. Bernard Rajh do leta 1990, od takrat pa mag. Vlasta Stavbar.

Vsa leta je bila glavna skrb knjižnice, zlasti pa Enote za domoznanstvo, kamor zbirka vsebinsko in kadrovsko spada, da je ustrezno poskrbljeno za gradivo, da se hrani v primernih klimatskih in varnih prostorih, da je ustrezno popisano in tako dostopno uporabnikom.

Seveda pa je namenjena skrb tudi pridobivanju rokopisnega gradiva, zlasti iz Maribora in štajerskega območja kot tudi širše. Ob izdaji tretjega zvezka Kataloga rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor sta avtorici pozvali kulturno javnost k sodelovanju pri pridobivanju rokopisnega gradiva. Tako kot je že leta 1974 dejal prof. Janko Glazer ob razstavi rokopisnega gradiva: »Rokopisi niso trgovsko blago, po katerega človek stopi v trgovino in ga kupi. Večinoma je odvisno od srečnega naključja, da bibliotekar zanj sploh zve.«


Rokopisna zbirka 1993–2002

Tudi v zadnjem desetletju Univerzitetna knjižnica Maribor skrbi za ohranitev pomembne kulturne ostaline. Z raziskovanjem na terenu, z osebnimi zapuščinami in tudi z nakupi se bogati rokopisni fond knjižnice. Rokopisno gradivo je obdelano klasično. Letni pritok gradiva inventariziramo – vpišemo v inventarno knjigo in kasneje bibliografsko opišemo in uvrstimo v katalog rokopisov, ki izide, ko se gradiva nabere dovolj. V zadnjem desetletju je izšel leta 1997 Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor Ms 601–850, ki zajema rokopisno gradivo, ki ga je knjižnica pridobila v letih 1979 do 1996. Predstavitev kataloga je bila popestrena z gostovanjem prof. dr. Edvarda Kovača iz Filozofske fakultete Katoliškega inštituta v francoskem Toulousu ter predavatelja na ljubljanski in mariborski Teološki fakulteti, ki je ob tej priliki podrobneje predstavil najstarejšo rokopisno knjigo, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, v 14. stoletju nastali prepis izvirnika dela Petra Lombarda Libri sententiarum iz 12. stoletja.

Z novo knjižnično stavbo je knjižnica pridobila tudi trezorske sobe, ki čakajo na še bolj primerno varovanje tega občutljivega, a zelo dragocenega gradiva. Zaradi narave gradiva ga lahko uporabniki pregledujejo le v čitalnici Enote za domoznanstvo.

Ob izidu tretjega zvezka kataloga smo se odločili za nekoliko drugačno, bolj primerno obliko shranjevanja gradiva. Opremili smo ga v mape, ki ga bolje zavarujejo. S projektom nove opreme rokopisnega gradiva smo nadaljevali v letu 2002, ko smo pričeli preurejati tudi starejše enote rokopisnega gradiva Ms 1 - Ms 600.

Rokopisno gradivo, seveda le za krajši čas, razstavimo tudi na naših razstavah in ga s tem približamo tudi drugim uporabnikom, ne le strokovnjakom, hkrati pa seznanimo javnost z delčkom kulturne dediščine, ki jo hrani knjižnica. Tako je rokopisno gradivo v manjši meri razstavljeno ob mesečnih razstavah. Od decembra 1996 do januarja 1997 je bila na ogled samostojna razstava raritet in rokopisov Iz zakladnice Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer so bile razstavljene dragocenosti knjižnice. Ob tem so pripravili tudi izbor gradiva v računalniški obliki, kjer so lahko obiskovalci izvedeli tudi kaj več o samem gradivu. Tovrstna ponudba (mikrofilmanje, skeniranje) je naloga knjižnice v prihodnosti. Del pritoka rokopisnega gradiva 1993–2003 je zajet že v 3. zvezku kataloga.

Tako knjižnična zaloga rokopisnega gradiva v letu 2002 obsega 5342 enot. Tudi število izposojenih enot rokopisnega gradiva in informacij o njem iz leta v leto naraščata. Knjižnica je v tem desetletju pridobila kar nekaj dragocenih zapuščin, ki bodo bogat vir raziskovalcem mariborske kulturne zgodovine. Omenim naj nekatere: gradivo Dialogov, Založbe Obzorja Maribor in zapuščine pomembnih mariborskih in slovenskih ustvarjalcev: Brede Filo, Vlaste Hegedušič, Frana Žižka, Jureta Kislingerja, Emerika Berana ter druge manjše, vendar enako pomembne rokopisne enote, ki skupaj bogatijo rokopisni fond Univerzitetne knjižnice Maribor.

Rokopisno gradivo Univerzitetne knjižnice je pomemben in najdragocenejši del fonda knjižnice. Skozi pregled njegovega pridobivanja se zrcali tudi zgodovina knjižnice. Tako bo pridobivanje rokopisnega gradiva, skrb za ustrezno in strokovno hranjenje ter obdelavo naloga Rokopisne zbirke tudi v prihodnje. V naslednjih letih je načrtovana preselitev gradiva v posebej zanj urejeno trezorsko sobo in s tem zagotovitev še ustreznejšega varovanja in hranjenja. Pomembna naloga bo izdelava pomagal – katalogov rokopisov in z zahtevami sodobne družbe tudi njegova računalniška oblika. Rokopisno gradivo, ki je zaradi študijske in znanstvene obdelave v večji uporabi, pa bo potrebno ponuditi uporabnikom na drugih medijih (mikrofilm, CD-ROM …).


Viri in literatura

  • Hartman Bruno: Univerzitetna knjižnica Maribor. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (88. zv.). Ljubljana 1978.
  • Stavbar Vlasta, Sandra Kurnik Zupanič: Hranjenje in varovanje starega gradiva v UKM. Tradicionalni mediji v sodobni informacijski družbi. Ljubljana 2000.