1.01 Izvirni znanstveni članek
UDK 343.62(497.4-18):929Karađorđević A. I, jugoslovanski kraljʹʹ1934ʹʹ

Mateja Ratej: »Kaj žalujete za ovim vragom«: odzivi na smrt kralja Aleksandra Karađorđevića
(1934) na Štajerskem.
Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor
90=55(2019), 1, str. 28–44

Na podlagi kazenskih spisov mariborskega okrožnega sodišča, ki jih hrani Pokrajinski
arhiv Maribor, se avtorica v mikro zgodovinski študiji ukvarja z odzivi ljudi na
smrt kralja Aleksandra Karađorđevića v različnih socialnih krogih. Oktobra 1934 je
umrl v atentatu v Marseillu. Omejitve javnega govora in delovanja, ki jih je prineslo
šestmesečno uradno žalovanje, so po poti medsebojnega ovaduštva marsikoga stale
kazenskega pregona zaradi prestopka zoper čast, sicer opredeljenega v kazenskem zakoniku.
Primeri pričajo, da je prebivalstvo sprejemalo kraljevo smrt z ravnodušnostjo,
ki je bila pri starejši generaciji posledica nostalgične navezanosti na avstrijskega cesarja
Franca Jožefa, pri mlajši pa razvoja komunističnega gibanja in rasti nacistične ideologije.
Kazenske zadeve ponujajo s kulturnozgodovinskega vidika prepričljiv vpogled
v družbeno klimo trenutka po smrti kralja. Ta čas je bil prelomen za jugoslovansko
idejo, saj je dinastija Karađorđević v prvi Jugoslaviji v območju etablirane (strankarske)
politike predstavljala ključni integrativni element za sobivanje različnih narodov v
državi in osnovo medsebojnega (ne)razumevanja.


1.01 Original Scientific Article
UDC 343.62(497.4-18):929Karađorđević A. I, jugoslovanski kraljʹʹ1934ʹʹ

Mateja Ratej: “Why are you Mourning for this Devil?”: Reactions in Styria to the Death
of King Alexander I of Yugoslavia (1934). Review for History and Ethnography, Maribor
90=55(2019), 1, pp. 28–44

Based on criminal records from the Maribor district court, which are kept in the Regional
Archives Maribor, the author of this micro-historical study deals with the reactions of
people from different social classes to the death of King Alexander I of Yugoslavia. King
Alexander I of Yugoslavia was assassinated in Marseille in October 1934. Restrictions of
public speaking and events, defined in the six-month official mourning, caused many
criminal prosecutions because of honour insults, which were explained in the penal
code. These cases show that people reacted to the king’s death indifferently. This indifference
was with the older generation caused by their nostalgic attachment to the Austrian
emperor Franz Joseph, and with the younger generation by the development of the
communist movement and Nazi ideology. The criminal cases offer a cultural-historical
perspective on the social climate after the king’s death. These times were milestones in
the development of the Yugoslav idea, for in first Yugoslavia the Karađorđević dynasty
was the key integrative element for the coexistence of different nations and the basis for
mutual (mis)understanding in the already established (party) politics.