Študiral je pravo na univerzi v Gradcu. Po doktoratu je delal v Mariboru v notarski pisarni strica Othmarja Reiserja. 1868 jo je prevzel. 1861 je postal mestni svetnik, od 1870- 1882 je bil mariborski župan. Bil je liberalec in nemški nacionalist. Vključil se je v narodnostne boje. Podpiral je nemško šolstvo in mestu pridobil vinarsko in sadjarsko šolo, obrtno nadaljevalno šolo in razširil realko v popolni učni zavod. Podpiral je trgovino s poljedelskimi pridelki. Mestu je dal novo, urbano podobo, poskrbel je za nasade v mestu, predvsem za mestni park. Skrbel je za gradnjo stavb za uradnike in obrtnike in za sodobno kaznilnico. Povečal je splošno bolnišnico in po mestu vpeljal plinsko razsvetljavo. Leta 1881 je zasnoval filharmonično društvo, ki je odtlej skrbelo za glasbeno življenje mesta. Imelo je tudi glasbeno šolo. Bil je med ustanovitelji mestne hranilnice in njen vodja. Za svoje delo je dobil mnoga priznanja, med drugim so ga razglasili za častnega meščana Maribora.

dr. Bruno Hartman

 

Viri: 
Slovenski biografski leksikon, tretja knjiga, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 1925-1932, str. 72.
Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950, IX Band, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 1988, str. 58.
Bruno Hartman, Mariborsko filharmonično društvo. V: Maribor – dogajanja in osebnosti, Maribor 2009, str. 185.
Slovenski gospodar, 2. januarja 1896, str. 7.