Rodil se je v družini malega kmeta. Osnovne šole je obiskoval pri Negovi (1912-1918). Leta 1926 je v Mariboru končal klasično gimnazijo in vstopil za eno leto v mariborsko bogoslovje. Od leta 1927 do 1933 je študiral bogoslovne in filozofske študije v Innsbrucku, kjer je leta 1929 promoviral doktorat s področja filozofije in leta 1933 še doktorat s področja teologije. V mašnika je bil posvečen leta 1931. Sprva filozofsko usmerjeni teolog se je specializiral v eksperimentalni psihologiji na milanski univerzi in se vse bolj začel ukvarjati s psihološkimi vprašanji. Od leta 1934 do 1939 je bil katehet na mariborski realni gimnaziji in v obdobju 1939-1940 profesor filozofije na Visoki teološki šoli v Mariboru. Tik pred drugo svetovno vojno je postal profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval psihologijo in teologijo do upokojitve leta 1973. Občasno je predaval kot gostujoči profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, univerzi v Zagrebu, Gradcu, Montrealu, Minnesoti… Na podlagi znanstvenega dela na področju človekovega dojemanja barv je sodeloval v številnih podjetjih in kot izvedenec za grafologijo pri sodnih obravnavah. Bil je predsednik Društva psihologov Slovenije, ocenjevalec v uredništvih strokovnih revij ter član številnih slovenskih in tujih znanstvenih združenj (od leta 1953 redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu; član SAZU; od leta 1993 član Evropske akademije za znanost in umetnost v Salzburgu). Leta 1959 je prejel red bratstva in enotnosti II. stopnje in red dela z rdečo zastavo leta 1974. Istega leta je bil imenovan za papeževega častnega prelata. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado, leta 1988 nagrado Avnoja, leta 1993 je bil razglašen za ambasadorja znanosti Republike Slovenije, leta 1996 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1990 častni doktorat Univerze v Mariboru in leta 1994 častni doktorat Univerze v Ljubljani.
V njegovem delu je bila psihologija v ospredju, vendar se je ves čas posvečal tudi filozofiji in teologiji. Na področju psihologije se je ukvarjal s številnimi temami: psihologijo dela, psihologijo ustvarjanja, pastoralno psihologijo, psihološkimi vidiki barv, psihološkim svetovanjem, geometričnimi iluzijami, zaznavanjem časa, duševnim razvojem deteta, človekovo pisavo, psihoanalizo, družinskim življenjem, reklamami, psihološkimi vidiki šofiranja, navado kajenja… Objavil je okrog petdeset knjig, med njimi Psihologija dela (9151), Psihologija umetniškega ustvarjanja (1953), Oris sodobne psihologije I in II (1971), Človek in barve (1978), Psihologija ustvarjanja (1982) in Misli o slovenskem človeku (1991) ter skoraj petsto razprav.
Od leta 1992 deluje Inštitut dr. Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, ki je bil ustanovljen kot prvi nevladni znanstveni, izobraževalni in svetovalni zavod v Sloveniji za področje medčloveških odnosov, krepitve zdravja ter reševanja osebnih in družinskih stisk.
 

Nina Lončar

Viri: 
Žlebnik Leon, Delo v luči psihologije, v Sodobna pedagogika, št. 5-6, str. 233-240.
Grmič Vekoslav, Profesorju dr. Antonu Trstenjaku za sedemdesetletnico, v Znamenje, 1976, str. 74, 75.
Večer, 27. septembra 1997, str. 11.
Večer, 3. oktobra 1996, str. 2.
Večer, 2. oktobra 1996, str. 12.
Delo, 30. septembra 1996, str. 1.
Delo, 8. januarja 1976, str. 8.
Delo, 8. januarja 1966, str. 5.
Delo, 3. oktobra 1996, str. 2.
Stres Anton, Dr. Anton Trstenjak, v Mohorjev koledar za prestopno leto 1976, Mohorjeva družba v Celju, Celje, 1975, str. 120, 121.
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/predstavitev.html
Rokopisna zbirka UKM.
Trstenjak (Terstenjak), Anton